Ljubljana, 19. september 2024 - Nedavna konferenca Čaj z razlogom se je osredotočila na trajnostni urbani razvoj in inovativne prakse na HR področju. Razprava o revitalizaciji brownfield območij v Sloveniji v trajnostne in živahne urbane prostore je pokazala, da je cilj takšnih prizadevanj vdihniti novo življenje degradiranim industrijskim območjem, hkrati pa zagotoviti uporabo zelenih tehnologij in rešitev, prilagojenih potrebam lokalnih skupnosti. Dodatno je razprava ponudila načine za izboljšanje dobrega počutja zaposlenih s strateškim oblikovanjem blagovne znamke delodajalca, od inovativnega oblikovanja delovnih prostorov, kulturnih sprememb, čustvene inteligence do odprte in transparentne komunikacije.

V razpravi o revitalizaciji brownfield območij za trajnostni razvoj nepremičnin je Michal Maco, direktor Corwin v Sloveniji, izpostavil potencial degradiranih in neizkoriščenih mestnih območij v živahne četrti: „Brownfieldi, ki jih pogosto najdemo na najboljših mestnih lokacijah, so tisto, kar pri Corwinu imenujemo ‚črne luknje‘. V Ljubljani smo z dialogom z občino dosegli pozitiven napredek. Ocenjujemo, da obstaja skupno razumevanje problema o teh območjih.“ Hkrati se je tesno sodelovanje z lokalnimi skupnostmi izkazalo za ključno pri doseganju ne le revitalizacije fizičnega prostora, temveč tudi pri zagotavljanju dobre integracije s sosednjo okolico.

Zavezanost Ljubljane takšnim projektom, kot sta Zupančičeva jama in Brdo, je izpostavila tudi Katarina Konda, vodja Oddelka za urejanje prostora na Mestni občini Ljubljana. Konda je izrazila prizadevanja občine za revitalizacijo urbanih območij v Ljubljani in podporo Corwinovim projektom, ki potekajo na območjih, kot sta Vilharia in Kolinska: „V tem primeru je prednost tudi ta, da gre za enega lastnika, saj nam deljeno lastništvo pogosto povzroča določene izzive. Če je več lastnikov z različnimi vizijami, se projekti precej zavlečejo.“

Ključno vprašanje, ki se je pojavilo na panelu, je bila tudi kompleksnost financiranja brownfieldov. Imre Balogh, predsednik uprave Hranilnice Lon, je pojasnil: „Na manjših trgih, kot je Slovenija, se bolj zanašamo na bančna posojila kot na kapitalske trge.“ Balogh je dodal, da brownfieldi predstavljajo edinstvena tveganja v smislu gradnje, onesnaževanja in dovoljenj, zato je ključno, da se s tem povezani stroški zmanjšajo tudi s pomočjo različnih mehanizmov, kot so evropski skladi.

Priznani britanski arhitekt Tim Gledstone, partner v Squire & Partners, ki ima dolgoletne izkušnje tudi s projekti v Sloveniji, kot je Kozolci Kranj, urbana stanovanjsko-poslovna soseska, je v razpravo vnesel mednarodno perspektivo. Gledstone je z udeleženci delil svoja spoznanja o revitalizaciji brownfieldov v Londonu: „Pri naših projektih na lokacijah, kot je Canary Wharf, je bilo razumevanje potreb lokalnih skupnosti temeljnega pomena. Uspešna revitalizacija hkrati spoštuje dediščino območja in spodbuja nadaljnjo rast.“

Gledstone je dodatno izpostavil, da morajo stavbe upoštevati okoljski kontekst in se mu prilagajati. Dotaknil se je tudi spreminjajoče se narave delovnih prostorov, „Obdobje pandemije je pospešilo premislek o pisarniških prostorih. Podjetja zdaj dajejo prednost ustvarjanju pisarn, ki v osrčje postavljajo njihove zaposlene in pisarne spreminjajo v dodano vrednost podjetja.“ Gledstone je kot primer enega izmed njegov projektov navedel revitalizacijo propadajoče edvardijanske veleblagovnice v Brixtonu, ki je zdaj znana kot The Department Store.

Direktorica enega izmed nepremičninskih investitorjev v Sloveniji, ALFI RE, Maja Ostanek Selak pa je pojasnila: „Tradicionalni investicijski skladi, kot je naš, so brownfielde spregledali.“ Kljub temu je dodala, da vidijo Corwinov projekt Vilharia kot enega od odličnih projektov, ki bi bil primeren za katerega koli od skladov, zlasti zaradi dolgoročnih najemnih pogodb.

Drugi panel je pozornost usmeril na to, kako lahko podjetja privabijo in zadržijo talente s preoblikovanjem delovnih okolij. Petra Zakrajšek, direktorica arhitekturnega biroja GAO arhitekti, je poudarila pomen arhitektov pri ustvarjanu delovnih prostorov, ki spodbujajo dobro počutje zaposlenih: „Razmisliti morate o tem, kako se bodo vaši zaposleni počutili v delovnem prostoru. Gre za to, da razumete potrebe svojih strank in jih prenesete v delovne prostore, v katerih se bodo počutili kot doma.“ Ivana Nedižavec Korada, namestnica direktorice Center of Excellence in Finance, je ob tem razkrila njihov pristop: „Naše pisarne smo zasnovali tako, da so agilne, brez fiksnih miz, kar zaposlenim omogoča, da si delovni prostor izberejo glede na zastavljeno nalogo. Ta fleksibilen pristop spodbuja ustvarjalnost in se prilagaja potrebam različnih generacij.“ Blaž Ferenc, glavni direktor za področje človeških virov, korporativnih komunikacij in trajnosti v A1 Slovenija in A1 Hrvaška, je dodal, kako je prehod v A1 iz zaprtih pisarn v prostore odprtega tipa pred 10 leti prispeval k zmanjšanju bolniških odsotnosti in zadovoljstvu zaposlenih.

Katarina Primožič Ramoveš, direktorica področja ljudje in kultura v podjetju NIL, je glede razvoja delovnih prostorov po pandemiji dejala: „Želeli smo razumeti, kako lahko ljudi vrnemo v pisarno,“ in dodala, da so sledili tridelnemu modelu, pri čemer so se osredotočili na oblikovanje kulture podjetja, podporo zaposlenim s pomočjo tehnoloških orodij in oblikovanje delovnih prostorov, ki spodbujajo ustvarjalnost. S psihološkega vidika je doc. dr. Katarina Babnik s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pojasnila prednosti, ki se skrivajo za oblikovanjem delovnega prostora: „Ugotavljam, da naravni elementi, kot je dnevna svetloba, običajno izboljšajo počutje in ustvarjalnost. Če pa dodamo še socialne elemente, kot so organizacijska in vodstvena podpora ali komunikacija, postanejo ti dejavniki pomembnejši od elementov notranjega designa.“

Zadnji panel se je osredotočil na to, kako lahko kadrovske strategije prispevajo k opolnomočenju in vključenosti zaposlenih. Mateja Geržina, izvršna direktorica za ravnanje z zaposlenimi v Zavarovalnici Triglav, je poudarila pomen sistematičnega pristopa h kulturnim spremembam: „Ni dovolj preprosto napovedati spremembe, potreben je strukturiran in premišljen pristop,“ in opisala, kako so se v Skupini Triglav lotili transformacije. Čeprav so že zabeležili pozitivne rezultate, je občinstvo opozorila, da je tovrstna kulturna sprememba neprekinjen proces.

Kako lahko motnje v komunikaciji med vodstvom in zaposlenimi privedejo do globljih težav v podjetju, pa je izpostavila Alja Berk, coachinja in članica Društva VTIS, ki je na podlagi svojih izkušenj z nizozemsko stranko pojasnila, da so novi zaposleni kljub konkurenčnim plačam odhajali ravno zaradi pomanjkljive komunikacije.

Drugi ključni vidik, ki je bil izpostavljen, je bila potreba po zagotavljanju avtonomije zaposlenih. Urška Stanovnik, vodja HR v podjetju Better, je pojasnila, da omogočanje zaposlenim, da so pri svojem delu svobodni in se na svojih napakah učijo, prispeva k večji motivaciji. Pojasnila je tudi, da so povratne informacije, tako od zgoraj navzdol kot od spodaj navzgor, ključnega pomena pri oblikovanju zdrave kulture podjetja. Urška Kajtner, vodja operative v podjetju MESI, je na to temo dodala, da je njihovo redno zbiranje povratnih informacij od zaposlenih prineslo pozitivne rezultate, a se je ob tem izkazalo, da sta določitev jasnih ciljev in zagotavljanje priložnosti za stalen razvoj bolj cenjena kot fizično delovno okolje.

Nazadnje je na pomen čustvene inteligence opozorila Mojca Balanč, direktorica projektov za razvoj voditeljstva, coachinja in trenerka v BOC Institute, ki je opozorila, da so za uspešno vodenje ključnega pomena empatija, socialne veščine in obvladovanje čustev. Spreminjanje samodejnega vedenja in globoko zakoreninjenih prepričanj v organizacijah zahteva ranljivost in samozavedanje, ki sta pogosto najtežji, a hkrati najnujnejši lastnosti, ki ju morajo vodje razviti.

Panele so moderirali Denis Mancevič, soustanovitelj in direktor podjetja New Century Corporate Communications, Janez Rakušček, izvršni kreativni direktor pri agenciji Luna TBWA, in Simona Špilak, direktorica BOC Institute.

Posebna zahvala gre glavnemu partnerju konference – CORWIN Slovenija.

Fotografije z dogodka so na voljo na tej povezavi.

Glavni partner