Ljubljana, 29. maj 2026 – Mali modularni reaktorji (SMR) bi lahko imeli pomembno vlogo v prihodnjem energetskem miksu Slovenije, zlasti ob opuščanju premoga, elektrifikaciji, naraščajočih potrebah industrije in razvoju digitalne infrastrukture, ki povečujejo potrebo po zanesljivi nizkoogljični električni energiji. Čeprav SMR-ji veljajo za potencialno bolj prilagodljivo in hitreje izvedljivo alternativo velikim jedrskim reaktorjem, je Chapter Zero Slovenia dogodek pokazal, da je njihova uporaba v Evropi še nekoliko oddaljena. Ključni izzivi ostajajo povezani z usmeritvami državne politike, licenciranjem, zrelostjo tehnologije, financiranjem, primernimi lokacijami, sprejemljivostjo v lokalnem okolju in pripravljenostjo energetskih sistemov na vključevanje novih virov pasovne proizvodnje.

Dogodek je odprla Barbara Uranjek Kozina, članica upravnega odbora Chapter Zero Slovenia in direktorica Britansko-slovenske gospodarske zbornice, ki je naraščajoče potrebe Slovenije po električni energiji postavila v okvir strateškega upravljanja: »Zeleni prehod ni le vprašanje zmanjševanja porabe energije, temveč v osnovi pomeni preusmerjanje v električno energijo. Prav tu lahko jedrske inovacije, posebej SMR-ji, vstopijo v nacionalno politično razpravo.«

Prvi panel, ki ga je moderiral Žiga Fišer, višji svetovalec za mednarodno poslovanje na Britansko-slovenski gospodarski zbornici, se je osredotočil na vprašanje, kako blizu so SMR-ji temu, da postanejo izvedljiv del evropskega energetskega sistema.

Dejan Spasovski, ustanovitelj in lastnik podjetja ESGnovo, je pojasnil, da pomen SMR-jev ni le v njihovem potencialu za proizvodnjo čiste električne energije, temveč tudi v industrijskem modelu, ki stoji za njimi. V nasprotju s tradicionalnimi jedrskimi reaktorji SMR-ji temeljijo na modularnosti, standardizaciji in ponovljivi izvedbi. Za Slovenijo to odpira širšo razpravo o tem, kako bi lahko podprli industrijsko toploto, proizvodnjo vodika, napredno proizvodnjo in infrastrukturo, povezano z umetno inteligenco, hkrati pa ustvarili priložnosti za slovenska podjetja v jedrskih vrednostnih verigah, od inženiringa, gradbeništva in specializirane proizvodnje do digitalnih sistemov, vzdrževanja in dolgoročne operativne podpore.

Združeno kraljestvo je jedrsko energijo postavilo ob bok obnovljivim virom v svoji dolgoročni strategiji za doseganje neto ničelnih emisij in energetske varnosti. Nigel Baker, odpravnik poslov na britanskem veleposlaništvu v Ljubljani, je ob razmisleku Slovenije o njeni energetski prihodnosti poudaril, da »izkušnja Združenega kraljestva kaže, da morajo obnovljivi viri in jedrska energija iti z roko v roki. SMR-ji so ključni za energetsko varnost in prehod v neto ničelne emisije. Potem ko je bil Rolls-Royce SMR izbran za razvoj prvih SMR-jev v Združenem kraljestvu, me veseli, da podjetje prepoznava velik potencial tudi na drugih trgih, kot je Slovenija. Združeno kraljestvo je pripravljeno deliti svoje znanje in sodelovati s Slovenijo pri preoblikovanju ambicij v varne, izvedljive in investicijsko pripravljene projekte.«

Rolls-Royce SMR temelji na preverjeni jedrski tehnologiji, znanem gorivu in standardiziranem modelu elektrarne, z namenom hitrega in varnega pozicioniranja na trgu. Alexis Honner, vodja poslovnega razvoja v Rolls-Royce SMR, je pojasnil, da bo licenciranje še vedno treba pridobiti v vsaki državi posebej, vendar je britanski Generic Design Assessment že v zaključnih fazah, kar predstavlja pomembno referenčno točko za zrelost in varnost zasnove. Po njihovih pričakovanjih bodo SMR-ji pripravljeni za uporabo leta 2035.

Češka je neposredno vstopila v razvoj SMR-tehnologije prek skupine ČEZ, ki je v okviru strateškega partnerstva, usmerjenega v postavitev do 3 GW zmogljivosti SMR, pridobila 20-odstotni delež v podjetju Rolls-Royce SMR. Sebastián Poche, vodja poslovnega razvoja v oddelku za razvoj SMR v skupini ČEZ, je pojasnil, da so SMR-ji del češke strategije za nadomeščanje premoga, ki še vedno predstavlja skoraj 40 odstotkov proizvodnje električne energije v državi. Lastniški delež hkrati pomeni, da ČEZ ni le bodoči kupec, temveč tudi razvojni partner pri tehnologiji, modelu uporabe in dobavni verigi.

Tudi v jugovzhodni Evropi energetski prehod še vedno zaznamujeta odvisnost od premoga in omejena investicijska zmogljivost, je poudaril Mislav Slade-Šilović, direktor v PwC Hrvaška. Regija je še vedno močno izpostavljena premogu, medtem ko povpraševanje po energiji narašča zaradi elektrifikacije, industrije in podatkovnih centrov. Obnovljivi viri se razvijajo, vendar zaradi dovoljenj, omejitev omrežja in omejenega kapitala sami verjetno ne bodo zapolnili vrzeli. V tem kontekstu bi lahko SMR-ji odigrali zanimivo vlogo, vendar bo njihova uvedba odvisna od časovnice, načrtovanja in investicijske pripravljenosti.

Drugi panel, ki ga je moderiral Ajas Midžan, odvetniški kandidat v odvetniški družbi Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, je SMR-je umestil v kontekst potencialne energetske mešanice Slovenije.

V Sloveniji se pojavljajo novi veliki porabniki električne energije, od podatkovnih centrov do elektrifikacije industrije, prometa in ogrevanja. Mag. Klemen Dragaš, direktor Področja za upravljanje s sredstvi in projekti v ELES, je pojasnil, da bo to zahtevalo »več električne energije, večjo prilagodljivost sistema in premišljeno vključevanje novih proizvodnih tehnologij, vključno s SMR-ji«. ELES mora zato dolgoročno načrtovati razvoj omrežja, da bo zagotovil »zanesljivo oskrbo, stabilnost sistema in konkurenčne pogoje za razvoj gospodarstva«.

Za energetsko intenzivno industrijo sta dostopnost in predvidljivost cen že danes ključni za konkurenčnost. Matevž Fazarinc, glavni direktor Štore Steel, je opozoril, da se slovenska podjetja zaradi stroškov električne energije, posebej zaradi zvišanja cene omrežnin, soočajo z manj konkurenčnimi pogoji kot podjetja na drugih trgih. Po njegovem mnenju bi primerljivejši okvir cen električne energije na evropski ravni ustvaril pravičnejše pogoje za sektor.

Digitalna infrastruktura prinaša dodatno skrb glede prihodnjih energetskih potreb Slovenije. Boštjan Košak, predsednik uprave Telekoma Slovenije, je pojasnil, da je modernizacija telekomunikacij izboljšala energetsko učinkovitost, vendar umetna inteligenca in podatkovni centri spreminjajo potrebe po električni energiji. Čeprav Slovenija verjetno ne bo gostila velikih podatkovnih centrov za treniranje umetne inteligence, bosta uporaba umetne inteligence in digitalna infrastruktura še vedno zahtevali zanesljivo in predvidljivo oskrbo z električno energijo.

Dr. Bruno Glaser, poslovni direktor GEN energije, je po drugi strani izpostavil vprašanje, kako realen je slovenski cilj, da do leta 2030 doseže vsaj 33-odstotni delež obnovljivih virov v končni rabi energije, glede na praktične omejitve pri širjenju hidro, vetrne in sončne proizvodnje. Po njegovem mnenju nestanovitni obnovljivi viri sami ne morejo zagotoviti stabilnosti sistema, zato jedrska energija ostaja med ključnimi nizkoogljičnimi viri za zanesljivo oskrbo. Pri SMR-jih je kot tri glavne izzive za Slovenijo izpostavil primerne lokacije s sprejemljivostjo v lokalnem okolju, licenciranje in zrelost tehnologije, saj v Evropi še ni referenčnega projekta.

Šoštanj se je izkazal kot ena izmed potencialnih lokacij SMR-jev. Mitja Tašler, pomočnik direktorja Termoelektrarne Šoštanj in direktor družbe HSE SaŠa, je poudaril, da je lokacija z vidika priključitve na omrežje in prometnih povezav dobro umeščena, glavni izziv pa bi lahko predstavljala bližina stanovanjskih območij. Ob tem je dodal, da si želijo, da Šoštanj ostane med lokacijami, ki bi lahko prišle v poštev za SMR-je, kot del razvoja Šaleške doline ter ohranjanja energetske odpornosti in pravičnega, vzdržnega prehoda.

Posebna zahvala gre glavnemu partnerju dogodka: ESGnovo, partnerjem dogodka: British Embassy Ljubljana, HSE in BTC ter partnerjem Chapter Zero Slovenia: Združenju nadzornikov Slovenije, PwC Slovenija, Zavarovalnici Triglav in NLB.

Fotogalerija je na voljo na tej povezavi.
Foto: Saša Despot (Mediaspeed)