Britansko-slovensko društvo je mestu Henley ob reki Temzi podarilo nov kozolec. Stoji na Gillots Field, kjer se ljudje zbirajo na tradicionalnih piknikih.

Prvotni kozolec je prišel v Anglijo ob osamosvojitvi Slovenije pred 30 leti. Jana Valenčič ga je pripeljala kot eksponat za promocijo Slovenije v londonski veleblagovnici Liberty, po dogodku pa je bil podarjen Etnološkemu muzeju v Oxfordu. Kozolec je najprej stal ob muzeju, nato pa so ga zaradi težav z gradbenim načrtom prestavili v arboretum v bližini Oxforda. Ker je kozolec del kulturne dediščine države, je društvo vsako leto na začetku poletja na njem tradicionalno prirejalo piknike.

Kasneje so ga odstranili, Britansko-slovensko društvo pa je želelo zgraditi nov kozolec na novi lokaciji. Takratni slovenski veleposlanik v Londonu Tadej Rupel je pomagal s sredstvi in lokacijo, Henley na Temzi, čudovito obrečno mesto, ki je pobrateno z Bledom v Sloveniji.

Britansko-slovensko društvo je po nasvetu muzeja Dežela kozolcev v Šentrupertu našlo odličnega mizarja Damjana Bajca, ki je v sodelovanju z Dušanom Štepcem iz muzeja izdelal manjšo različico Lahovega kozolca iz Migolice na Dolenjskem. Potrebna je bila dodatna toplotna obdelava lesa in prevoznik, ki se je znal spopasti z novimi razmerami po Brexitu. Na njuno veliko olajšanje jima je podjetje Trimo iz Trebnjega ob podpori Britansko-slovenske gospodarske zbornice ponudilo pomoč in poskrbelo za prevoz ter carinjenje. Šele ko je bil kozolec na tovornjaku in nekaj dni pozneje dejansko v Henleyju, so lahko verjeli, da bodo kmalu spet organizirali piknike pod kozolcom. Iz Trebnjega je prišla tudi ekipa štirih slovenskih obrtnikov pod vodstvom Damjana Bajca, ki je postavila kozolec.

Ker je poslanstvo Britansko-slovenskega društva gojiti prijateljstvo med Slovenci, ki živijo v Veliki Britaniji, in Britanci ter krepiti njihovo pripadnost slovenskemu narodu, so pikniki pod kozolcem namenjeni družinam, pogosto z enim slovenskim in enim neslovenskim staršem. To jim omogoča, da se srečajo z drugimi družinami, otroci pa se med seboj spoznajo in igrajo. Poleg tega na piknike vsi prinesejo hrano, še posebej, če pripravijo kaj posebno dobrega in so jo pripravljeni deliti z drugimi. Tudi slovenski veleposlanik/ica vedno prinese prigrizek in nekaj steklenic vina ter z vsemi poklepeta. Skozi leta se je piknika udeležilo različno število ljudi. Včasih jih je bilo 40, drugič 80, odvisno od vremena in razpoložljivosti ljudi. Slovenci, ki živijo v Veliki Britaniji, in njihovi prijatelji so končno dobili lokacijo, kjer se lahko spet zbirajo na piknikih. Upajo, da bo to pripomoglo k širjenju glasu o Sloveniji ter graditvi prijateljstev in sodelovanja med Slovenijo ter Veliko Britanijo.