Ljubljana, 11. junij 2025 – Čeprav znanost o podnebnih spremembah postaja vse bolj jasna in opozorila vse glasnejša, ostaja globalna podnebna politika razdrobljena. Ta razkorak sproža negotovosti glede prihodnjih ukrepov ter povečuje pričakovanja pred prihajajočo konferenco COP30 v Braziliji. Ob tem dezinformacije in zavajajoče pripovedi dodatno zavirajo napredek na področju podnebnega ukrepanja ter krepijo dvome javnosti. Soočeni smo z nujno potrebo po jasnejši in bolj zaupanja vredni komunikaciji, večji ozaveščenosti javnosti ter odgovornem ravnanju ob hkratnem spoštovanju svobode izražanja. To so bila ena od ključnih sporočil dogodka Chapter Zero Slovenia.

V vlogi ambasadorke Chapter Zero Slovenia je dogodek odprla britanska veleposlanica v Sloveniji Victoria Harrison: "Združeno kraljestvo ostaja vodilno na področju podnebnega ukrepanja. Podnebne spremembe so eden od odločilnih izzivov našega časa, ki terja odgovorno upravljanje ne le s strani vlad, temveč tudi podjetij. Opolnomočenje vodstvenih in nadzornih organov z ustreznim znanjem in kompetencami je ključnega pomena za to, da se podnebne ambicije spremenijo v dejanja, ki so sestavni del dolgoročne vrednosti in odpornosti podjetja. Zato verjamem, da je današnji dogodek še kako pomemben."

Prvi panel, ki ga je povezovala Tina Kobilšek, glavna slovenska pogajalka za podnebne spremembe, je naslovil vprašanje, kako spreminjajoča se geopolitična dinamika ter preplet zelenega prehoda, energetske varnosti in gospodarskih interesov vplivajo na preoblikovanje globalne podnebne agende.

Kljub mnogim globalnim izzivom Slovenija ostaja zavezana multilateralnim in znanstveno utemeljenim podnebnim ukrepom. "Pariški sporazum je globalna rešitev za globalni problem. Seveda bomo pogrešali enega največjih akterjev – Združene države Amerike, ki so se umaknile iz Pariškega sporazuma in konference pogodbenic," je dejal Uroš Vajgl, državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. "Toda podnebnih sprememb ne moremo izpodbiti – so dejstvo. Ne bomo mogli zapolniti praznine, ki so jo za seboj pustile ZDA, vendar bomo nadaljevali z delom. Naša dolgoročna konkurenčnost je odvisna od razogljičenja in zmanjšanja odvisnosti od fosilnih goriv."

O podnebnih naporih Indije je spregovoril nj. eksc. Amit Narang, indijski veleposlanik v Sloveniji: "Naša poraba energije bo še naprej naraščala, vendar moramo z manj narediti več – z manj energije razvijati naše gospodarstvo," Ob tem je izpostavil, da Indija ne ostaja le pri besedah: »Naše zaveze uresničujemo v praksi – vlagamo v čiste tehnologije, spodbujamo spremembe v potrošniškem vedenju in aktivno sodelujemo v globalni razpravi o podnebju. Verjamem, da smo na pravi poti.«

Brazilija se kot gostiteljica konference COP30 uveljavlja kot vodilna država, osredotočena na izpolnjevanje svojih podnebnih zavez. "Belem, ki leži v osrčju amazonskega območja, ne bo le prizorišče konference, temveč tudi prostor, kjer bomo znova potrdili svojo zavezanost trajnostnemu razvoju," je dejala nj. eksc. brazilska veleposlanica v Sloveniji Maria Izabel Vieira. "Brazilija se zaveda, kaj je na kocki. Konferenca COP30 mora biti mejnik za ukrepanje in ne le za obljube. Zavezani smo h krepitvi multilateralnega podnebnega režima in mobilizaciji trajnostnega financiranja za države v razvoju."

Vloga Kitajske pri zelenem prehodu se še naprej razvija in ustvarja izzive ter priložnosti za sodelovanje. "Kitajska je še vedno največji svetovni onesnaževalec, vendar je tudi največji vlagatelj v obnovljive vire energije," je dejal Žiga Vavpotič, predsednik Slovensko-kitajskega poslovnega sveta. "Obstaja izjemna priložnost za večje sodelovanje med EU in Kitajsko. Zeleno ni več filantropija – je strategija. Poslovni voditelji morajo razumeti, kje so priložnosti, in Slovenija lahko igra pomembno vlogo, zlasti na področju zelene mobilnosti in vodika."

Podjetja ne morejo čakati na politični konsenz, pa je prepričan John Denhof, direktor podjetja Subtle Insights: "Živimo v razdrobljenem in negotovem okolju, vendar ne smemo čakati na ukrepanje vlad. Vodilna podjetja že prepoznavajo tveganja – milijarde evrov škode zaradi podnebnih sprememb, naraščajoče povpraševanje potrošnikov po trajnostnih izdelkih – in se nanje tudi odzivajo. Vodstveni in nadzorni organi morajo nemudoma sprejeti proaktivne ukrepe. Če vlade ne bodo ukrepale, bo ukrepala narava. In če se podnebni premisleki finančno ne bodo obrestovali, ne bo šlo. Potrebujemo strateški, poslovno naravnan pristop."

Drugi panel je pozornost preusmeril na veliko, a pogosto podcenjeno grožnjo podnebnemu ukrepanju: dezinformacije. Na panelu, ki ga je povezoval Robert Bauchmüller (Center of Excellence in Finance), je bilo izpostavljeno, kako lažne zgodbe, od zanikanja podnebnih sprememb do zelenega zavajanja, spodkopavajo zaupanje javnosti, izkrivljajo demokratične procese in upočasnjujejo potrebne reforme.

Saša Sodja, partnerka v odvetniški pisarni CMS Slovenija, je opozorila, da so dezinformacije, tako kot podnebne spremembe, problem brez meja. "V današnjem digitalnem svetu se informacije razširijo v trenutku, prav tako tudi dezinformacije. Zato so zakoni, kot je evropski Akt o digitalnih storitvah, tako pomembni." Opozorila je, da zakon platformam, kot sta YouTube ali TikTok, ne nalaga le obveznosti, da odstranijo nezakonito vsebino, temveč uporabnikom daje tudi možnost, da prijavijo kršitve. "Uporabniki imajo več moči, kot se zavedajo. Toda s tem je povezana potreba po večji digitalni pismenosti, da prepoznajo zavajajoče vsebine, jih prijavijo in se jim uprejo." Sodja je izpostavila tudi drugo plat ureditve: priložnosti. "Pravila, ki zahtevajo transparentnost zelenih trditev, lahko podjetja spodbudijo k inovacijam na resnično trajnostne načine. Vendar morajo biti pripravljena te trditve podkrepiti z znanostjo."

Dr. Dejan Verčič, vodja Centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede, je kot enega najnevarnejših mitov izpostavil t. i. naturalizacijo podnebnih sprememb – prepričanje, da gre zgolj za naravni cikel, na katerega nimamo vpliva. "To ni le napačno, ampak tudi škodljivo. V mnogih primerih se takšne zmote celo namerno širijo, da bi služile ozkim interesom," je opozoril. Poudaril je tudi, da je zeleno zavajanje več kot le vprašanje resnice: "Gre za nepošteno poslovno prakso, ki izkrivlja trg in zavaja predvsem tiste potrošnike, ki želijo ravnati odgovorno." Verčič je opozoril na pogosto spregledano vlogo držav in tujih akterjev pri oblikovanju javne percepcije, tudi prek strateških dezinformacij. A hkrati je posvaril pred skrajnostmi: "Resnico moramo braniti – a ne na račun regulacije svobode govora." Ob tem je dodal, da imajo politični odločevalci pomembno vlogo: "Ljudje so preobremenjeni z informacijami, a hkrati slabo obveščeni. Politiki imajo odgovornost, da preprosto in razumljivo pojasnijo, kaj je na kocki in kaj je v resnici mogoče doseči."

Novinarka Sarah Neubauer z N1 Slovenija pa je opozorila na vlogo znanstvenega komuniciranja v boju proti dezinformacijam. "V zadnjih letih je več izjemnih slovenskih znanstvenikov stopilo v ospredje in na razumljiv način predstavilo dejstva – to je bistveno za ozaveščeno javnost," je dejala. Po njenem opažanju je laži vse več: "Slišala sem politike, ki trdijo, da potrebujemo več CO₂, ker koristi rastlinam. Takšna retorika je nevarna – a je ne moremo preprosto prepovedati. Zoperstaviti se ji moramo z dejstvi in dostopom do zaupanja vrednih virov." Neubauer opozarja, da se nevarnost skriva tudi v naraščajočem "protizelenem" razpoloženju: "Ljudje podpirajo podnebne ukrepe, toda le, če so pravični. Podnebna pravičnost mora biti srce vsake politike. Ko bodo ljudje razumeli, zakaj je to pomembno, bodo pripravljeni podpreti tudi te ukrepe."

Prepričanju, da smo že na pravi poti, je oporekal Aljoša Petek, vodja področja varstva okolja v Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja PIC. "Pogosto slišimo, da imamo ambiciozne podnebne ukrepe, a to je tvegana predpostavka, še posebej, ker nam še vedno ne uspe postopno opustiti fosilnih goriv," je opozoril. Petek je kritiziral nedavne spremembe evropske zakonodaje, ki zmanjšujejo število podjetij, ki morajo trajnostno poročati. Ob tem je izpostavil tudi pozitiven primer – evropsko platformo Climate Check: "Ta omogoča povezovanje novinarjev in širše javnosti z znanstveniki, ki lahko preverijo resničnost podnebnih trditev." Po njegovem mnenju so ključni boljše izobraževanje, večja regulacija in odgovornost v javnem diskurzu: "V komuniciranju se prepogosto izgubljajo ali namenoma izkrivljajo dejstva. Potrebujemo odgovornost – ne le glede vsebine, temveč tudi glede tega, kdo, kje in s kakšnim vplivom nekaj izreče."

Dogodek je sklenila Dolores Kores, vodja trajnostnega razvoja v NLB in članica delovne skupine Chapter Zero Slovenia, ki je opozorila: "Zeleno zavajanje ni le slaba praksa, ampak tudi lažno poslovanje. Če je to edino sporočilo, ki ga danes odnesemo domov, smo naredili veliko." Udeležence je spomnila, da podnebna pravičnost prepogosto izgine iz ospredja, saj podjetja še vedno pretežno gledajo skozi prizmo lastnih interesov. A podnebne spremembe so skupen izziv, ki ne prizanašajo nikomur. Kores je zaključila z upanjem, da se bo globalno sodelovanje še naprej krepilo: "Podnebno ukrepanje je skupna odgovornost in upam, da se bodo ZDA nekoč v celoti vrnile na to pot.“

Posebna zahvala gre odvetniški pisarni CMS Slovenija in BTC za podporo dogodku.

Foto utrinki so na voljo na tej povezavi.