Ljubljana, 11. aprila 2025 - Slovenska pokojninska reforma ne sme biti omejena le na reševanje demografskih in fiskalnih izzivov, temveč mora biti usmerjena tudi v krepitev razvoja kapitalskega trga, so poudarili strokovnjaki na nedavni konferenci Britansko-slovenske gospodarske zbornice. Čeprav predlagana reforma predstavlja napredek, so se v veliki meri strinjali, da je krepitev drugega in tretjega pokojninskega stebra nujna za zagotovitev ustreznega pokojninskega dohodka in uresničitev širšega gospodarskega potenciala. Ključni predlogi so vključevali davčne spodbude, obvezno vključitev v drugi steber in raznolike naložbene možnosti. Na podlagi izkušenj iz Hrvaške in Združenega kraljestva so govorci poudarili, da lahko dobro zasnovana reforma spodbudi inovacije, okrepi lokalne kapitalske trge in pritegne milijarde v dolgoročne institucionalne naložbe.

"Čeprav sedanji predlog pokojninske reforme obravnava ključne demografske in fiskalne izzive, ne vključuje določb, ki bi aktivirale in okrepile kapitalske trge," je poudaril Luka Vesnaver, predsednik Britansko-slovenske gospodarske zbornice, vodilni partner pri ION Advisory in član nadzornega sveta NLB. Po njegovih besedah mora Slovenija za celovito pokojninsko reformo sprejeti drznejše in odločnejše ukrepe, zlasti glede na zgled, ki ga je postavila Hrvaška. Čeprav Slovenija še ni sprejela sistema obvezne vključitve v pokojninske sklade, kot ga ima Hrvaška, je Paul Suchar, predsednik Britanske poslovne zbornice na Hrvaškem, v uvodnem nagovoru ocenil, da bi bil lahko razvijajoči se pokojninski okvir katalizator za podoben napredek v Sloveniji.

Gregor Pajek, partner v Odvetniški pisarni Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, je v uvodni predstavitvi pojasnil, kako lahko pokojninska reforma služi kot temelj za rast kapitalskega trga. Slovenski pokojninski sistem trenutno temelji na treh stebrih. Prvi steber je javni in temelji na medgeneracijski solidarnosti, ki pa je zaradi demografskega upada vse bolj nevzdržen, medtem ko individualnega varčevanja (tretji steber) zaradi pomanjkanja spodbud skorajda ni. Medtem ko približno 60 % delavcev prispeva v programe dodatnega pokojninskega zavarovanja (drugi steber), ti prispevki predstavljajo le 6 % BDP, kar je precej manj od 28 % BDP na Hrvaškem.

Pajek je predlagal okrepitev slovenskega drugega in tretjega pokojninskega stebra, da bi zmanjšali pritisk na javne finance in se prilagodili demografskim spremembam. Ključni predlogi so vključevali avtomatično vključitev v pokojninsko zavarovanje, individualne pokojninske račune za večjo transparentnost in fleksibilnejše naložbene možnosti. Pozval je tudi k izboljšanju davčnih spodbud, boljši finančni ozaveščenosti ter uporabi pokojninskih skladov za podporo domači infrastrukturi in razvoju kapitalskega trga.

"Razvoj kapitalskih trgov je za Ministrstvo za finance še naprej zelo pomemben," je poudarila Urška Cvelbar, generalna direktorica Direktorata za finančni sistem. Ob tem je orisala osnutek zakona ministrstva o individualnih naložbenih računih in nacionalni program finančnega opismenjevanja, namenjen slovenskim državljanom, da bi aktivneje sodelovali na finančnih trgih. Razviti kapitalski trgi so temelj vsakega konkurenčnega in razvitega gospodarstva, pa je potrdil Marko Bombač, predsednik uprave Ljubljanske borze, in opozoril, da potrebujejo močno podporo oblikovalcev politik, da bi lahko prosperirali, ter poudaril njihov pomen za inovacije, rast in večjo odpornost podjetij.

Po mnenju Davida Benedeka, člana uprave Save Re, bi moral biti glavni cilj pokojninske reforme zagotoviti, da upokojenci zberejo dovolj kapitala v globalno razpršenih portfeljih. Pokojninski skladi imajo sicer lahko vlogo pri podpiranju kapitalskih trgov, vendar mora to ostati sekundarni cilj. Žiga Vižintin, direktor pokojninskih rešitev pri Pokojninski družbi A, je ob tem opozoril, da se lahko kapitalski trgi in pokojninski skladi medsebojno podpirajo, vendar pa eden ne obstaja zaradi drugega. Pokojninski skladi naj se še naprej osredotočajo predvsem na ustvarjanje dolgoročnega kapitala za posameznike, njihov prispevek h kapitalskim trgom pa lahko predstavlja dodano vrednost.

Po drugi strani je Simon Savšek, vodja ljubljanske pisarne Evropske investicijske banke, dejal, da glede na zadnje poročilo EIB podjetja, ki izdajajo lastniške vrednostne papirje, več investirajo in inovirajo: "Na kapitalske trge moramo gledati z veliko širše perspektive in se ne smemo omejevati na vprašanja fiskalne vzdržnosti ali zagotavljanja varnostne mreže za posameznike. Pravzaprav obravnavamo vprašanje ustrezne kombinacije financiranja za prihodnost." Benjamin Jošar, predsednik uprave Triglav Skladov, je dodal, da imajo pokojninski skladi pomembno vlogo tudi pri podpiranju dolgoročnih naložbenih potreb manjših podjetij: "Tuji investitorji manjša podjetja pogosto spregledajo," je opozoril, vendar lahko pokojninski skladi z naložbami v inovativne sektorje in spodbujanjem razvoja lokalnih podjetij delujejo kot gonilo rasti. Mateo Blaće, vodja korporativnega upravljanja pri ERSTE, pa je izpostavil pomembno vlogo praks korporativnega upravljanja, ki povečujejo transparentnost in odgovornost ter nenazadnje krepijo zaupanje investitorjev.

"Če bi bila finančna pismenost višja in kapitalski trgi bolj razviti, bi to pripomoglo k boljšemu razumevanju prednosti pokojninskih skladov, kar bi spodbudilo več ljudi, da se jim prostovoljno pridružijo," meni Janez Kranjc, predsednik uprave Skupine PRVA. Ob tem je Ivan Tadin, predsednik uprave HITA-VRIJEDNOSNICE, poudaril, da so mali investitorji sicer vse bolj aktivni, vendar je potrebno izobraževanje, ki jim bo pomagalo razumeti, kako so lahko delniške naložbe del njihovega zasebnega pokojninskega načrta. Robert Prelesnik, vodilni partner v Odvetniški pisarni Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, je sicer priznal, da je finančna pismenost pomembna za razvoj kapitalskih trgov, vendar je opozoril, da lahko izboljšanje finančne pismenosti traja več generacij. Poudaril je, da je treba pospešiti regulativne postopke, da bi omogočili potrebno rast slovenskih kapitalskih trgov.

O izkušnjah Hrvaške je Ivana Gažić, predsednica uprave Zagrebške borze, pojasnila, da je pokojninska reforma na Hrvaškem ena od stvari, na katero so lahko ponosni, in izpostavila pomembne koristi, ki jih je prinesla kapitalskim trgom. Pojasnila je, da je glavni cilj pokojninskih skladov zagotavljanje pokojnin, imajo pa tudi pomembno vlogo pri stabilizaciji trga in privabljanju novih investitorjev. Ivo Balen, svetovalec uprave pri Allianz ZB, je dodal, da je bila hrvaška pokojninska reforma rezultat tesnega usklajevanja med vsemi deležniki, pri čemer so regulatorji ohranjali odprt dialog.

Po drugi strani je Mark Richards, član nadzornega sveta NLB, orisal izkušnje z reformo pokojninskega sistema v Združenem kraljestvu in poudaril, da velik nabor kapitala ustvarja več naložbenih priložnosti. Opozoril je, da čeprav so slovenski kapitalski trgi v primerjavi z Združenim kraljestvom manj razviti, je treba pokojninskim skladom omogočiti več prožnosti pri naložbenih odločitvah. Richards je zaključil, da se je model Združenega kraljestva z obveznim vpisom v pokojninske sklade izkazal za uspešnega in bi lahko spodbudil rast kapitalskih trgov tudi v Sloveniji.

Konferenca se je zaključila z izvršnim pogovorom, na katerem je Matej Golob Matzele, predsednik uprave Modre zavarovalnice, prepoznal potencialne koristi pokojninske reforme, vendar hkrati pozval k odločnejšemu ukrepanju. Čeprav je reforma večinoma usmerjena v prvi steber, je poudaril, da je treba dvigniti raven alternativnih naložb, kot sta tvegani kapital in zasebni kapital, ki ju v Modri zavarovalnici aktivno spodbujajo. Izpostavil je, da bi lahko s popolnim izkoriščanjem davčnih olajšav (če bi posamezniki vlagali največ na podlagi bruto plače) na kapitalske trge priteklo do 300 milijard EUR. Danijel Delač, direktor InterCapital Securities, pa je dodal, da je krepitev domačih pokojninskih skladov ključna za razvoj lokalnih kapitalskih trgov. V majhnih gospodarstvih, kot sta Slovenija in Hrvaška, se ni realistično zanašati na mednarodne investitorje; ključni so močni lokalni institucionalni investitorji.

Posebna zahvala gre našim partnerjem, ki so omogočili izvedbo konference: glavni partner – Odvetniška pisarna Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, partner – ION Advisory, partnerji panela – Modra zavarovalnica, Triglav Skladi in InterCapital Securities ter podpornik konference – Sava Re. Dogodek je bil organiziran v sodelovanju z Britansko poslovno zbornico Hrvaške.

Foto utrinki so na voljo na tej povezavi.