UI ni zgolj orodje, temveč sprememba v načinu dela in razmišljanja
Seja Sveta za ljudi in kulturo, ki je potekala 19. septembra 2025 v izobraževalnem centru Erudio, je bila posvečena eni izmed najbolj perečih tem današnjega časa: vlogi umetne inteligence pri načinu našega dela in sodelovanja.
Osrednji del seje je bilo gostujoče predavanje Boštjana Kožuha, svetovalca za strategijo in implementacijo umetne inteligence, z naslovom »AI Beyond Tools: From Support to Collaboration«. Poudaril je, da prava vrednost umetne inteligence ni le v hitrosti in učinkovitosti, temveč v temeljni spremembi načina, kako pristopamo k delu. Po njegovih besedah umetne inteligence ne moremo več obravnavati zgolj kot orodje. Njena prava moč je v preoblikovanju procesov, odločitev in miselnosti že od same zasnove naloge ali strategije.
Kožuh je opozoril, da umetna inteligenca sicer delo res pospeši, vendar njen resnični pomen leži v spremembi same narave dela. Ta premik nas hkrati sili v razmislek o vprašanju človeške vrednosti in konkurenčnosti na delovnem mestu. Ker se umetna inteligenca nenehno razvija, morajo organizacije razmisliti, kaj ljudje še vedno prinašajo kot edinstveno vrednost. Poudaril je, da je umetna inteligenca, ki jo uporabljamo danes, najmanj sposobna različica, s katero se bomo kadarkoli srečali, saj se ta nenehno razvija.
Po njegovem mnenju je sprejetje umetne inteligence predpogoj za resnično preobrazbo. Uspeh je odvisen od pripravljenosti in razumevanja, tudi od tega, kako se naučimo učinkovito komunicirati s sistemi umetne inteligence, da bi dosegli boljše rezultate. Pomoč umetne inteligence ne pride samodejno; zahteva namerno uporabo in premišljeno interakcijo. Organizacije morajo zato umetno inteligenco vključiti v svoje strategije ter oblikovati jasne politike, ki zaposlenim povedo, kaj je dovoljeno, kaj se od njih pričakuje in kako se bo delo razvijalo v prihodnosti. Kožuh je poudaril, da tega ne moremo obravnavati le kot IT-projekt, temveč kot kulturni in strateški premik, ki se dotika vseh delov organizacije.
Primerjal je tudi pristope različnih držav in izpostavil, da je Združeno kraljestvo sprejelo Nacionalno strategijo za umetno inteligenco, ki se osredotoča na velike naložbe in globalno vodilno vlogo na tem področju, medtem ko se je Evropska unija osredotočila predvsem na regulacijo. Regulacija je potrebna, je dejal, a Evropa mora razviti tudi močnejšo vizijo svoje prihodnosti, ki jo bo oblikovala umetna inteligenca.
Predavanju je sledila razprava članov sveta, ki je zajela uporabo AI-agentov, etične in moralne vidike novih tehnologij, potrebne veščine za uporabo in upravljanje umetne inteligence, pa tudi vprašanje, kako lahko uravnotežimo njeno uporabo pri našem delu.