Ljubljana, 14. maj 2026 – Ljubljanski trg poslovnih nepremičnin zaznamujejo močno povpraševanje po sodobnih pisarniških prostorih, omejena ponudba na najboljših lokacijah in vse večje zanimanje institucionalnih investitorjev. Vse to pospešuje prenovo nekdanjih industrijskih in premalo izkoriščenih območij v večnamenske mestne četrti, kjer so pisarne del širšega urbanega okolja s storitvami, gostinsko ponudbo, javnim prostorom, mobilnostjo in kakovostjo bivanja. Uspeh teh projektov bo odvisen od tega, kako učinkovito bo mesto znalo uskladiti javno-zasebno sodelovanje, prostorsko načrtovanje, infrastrukturo in financiranje ter ali bo nova ponudba pisarn odgovorila na pričakovanja podjetij, ki pri izbiri lokacije vse bolj upoštevajo izkušnjo zaposlenih, prilagodljivost, trajnost in dolgoročno vrednost.

Konferenco je odprl Luka Vesnaver, predsednik Britansko-slovenske gospodarske zbornice, ki ljubljanski trg poslovnih nepremičnin vidi kot del širšega urbanega razvoja: »Ne gre več le za vprašanje poslovnih stavb, temveč za ustvarjanje povezanih okolij, kjer ljudje delajo, živijo, se srečujejo, nakupujejo in preživljajo čas. Tudi Ljubljana postaja del evropskega trenda, ko velika mesta vse bolj tekmujejo z vidika kakovosti življenja, povezljivosti in privlačnih urbanih ekosistemov.«

Strateški okvir konference je postavil uvodni pogovor Leaders’ Top Talk, ki ga je moderirala Barbara Uranjek Kozina, direktorica Britansko-slovenske gospodarske zbornice. Za uspešen urbani razvoj je nujna boljša koordinacija med državo, občinami, investitorji, arhitekti in pravno stroko, ob vse večji potrebi po učinkovitejših in bolj predvidljivih postopkih prostorskega načrtovanja. Mag. Miran Gajšek, državni sekretar na Ministrstvu za naravne vire in prostor, je izpostavil nedavna prizadevanja države za poenostavitev postopkov prostorskega načrtovanja in pospešitev razvojnih procesov. Ljubljano je opisal kot dober primer sodelovanja med občino, državo in zasebnimi investitorji.

O trenutnem tržnem ciklu, ki zahteva dolgoročno razmišljanje, je spregovoril Spyridon Ntallas, član uprave OTP banke, pristojen za finance in planiranje: »Ljubljanski trg poslovnih nepremičnin jasno vstopa v fazo ponovne rasti, ki jo poganjata močno povpraševanje in omejena ponudba na najboljših lokacijah. To poudarja pomen discipliniranega financiranja ter dolgoročnih, trajnostnih investicijskih okvirov.« Dodal je, da »imajo finančne institucije ključno vlogo pri podpori projektom, ki združujejo kakovostne lokacije, urbano regeneracijo in odporne denarne tokove, ob hkratnem zagotavljanju preudarnega upravljanja tveganj skozi celoten razvojni cikel«. Zasl. prof. dr. Rajko Pirnat s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, je razpravi dodal pravni pogled na prostorske okvire, predvidljivost in kompleksnost urbanih preobrazb.

Konferenca se je nato v panelu, ki ga je moderirala Vesna Ložak Polanec, odvetnica v Odvetniški družbi Ketler & Partnerji, članici združenja Karanović, usmerila v vlogo regeneracije brownfield območij in slabše izkoriščenih lokacij pri oblikovanju novih poslovnih območij v Ljubljani.

Položaj Ljubljane v primerjavi z bolj zrelimi evropskimi trgi postaja vse pomembnejši tudi za institucionalne investitorje. Andrej Erjavec, član uprave InterCapital Real Estate, pristojen za sklad Fund Alfa, je opozoril na močne investicijske temelje mesta: »Ljubljana institucionalnim investitorjem ponuja prepričljivo priložnost: prvorazredne poslovne nepremičnine dosegajo najemno premijo v višini vsaj 2 do 3 odstotne točke nad stroški senior bančnega financiranja, in to na trgu z močnimi makroekonomskimi temelji, ki je v primerjavi z osrednjo Evropo še vedno podcenjen.« Dodal je, da na trg prihaja pomemben val novih prvorazrednih poslovnih površin in da bodo investitorji pozorno spremljali, kako bo ta nova ponudba absorbirana glede na velikost Ljubljane. Hkrati bi lahko novi institucionalni skladi, ki vstopajo na trg, prinesli večjo likvidnost za prvorazredne poslovne nepremičnine.

Ob pogledu na obstoječe razvojne projekte v Ljubljani je Pál Forgács, direktor Mendota Invest, regeneracijo brownfield območij opisal kot enega ključnih načinov za podporo nadaljnji rasti mesta: »V Mendota Invest vidimo velik potencial v preobrazbi brownfield lokacij v sodobne večnamenske mestne četrti, kjer so pisarne, storitve in javni prostor celovito povezani.« Pri tem je projekte, kot je Emonika s pomembnim pisarniškim delom, izpostavil kot primere razvoja, ki kažejo, »kako lahko regeneracija teh območij odklene nova poslovna središča in na novo opredeli poslovno geografijo mesta«.

Panel je naslovil tudi, kako prostorsko načrtovanje, infrastruktura, trajnost in učinkovitost izvedbe določajo, ali lahko tovrstni projekti postanejo dolgoročne investicijske in zaposlitvene destinacije. Dodatne poglede so prispevali Saša Galonja, vodja Sektorja za prostor in graditve na Ministrstvu za naravne vire in prostor, prof. dr. Alenka Temeljotov Salaj, profesorica trajnostne prenove in upravljanja nepremičnin na Norwegian University of Science and Technology, ter Janko Žnidaršič, direktor REED Group.

Zaključni panel, ki ga je moderiral Mark Vidrih, svetovalec v agenciji Pristop, je pozornost preusmeril na uporabniško perspektivo. Razprava je pokazala, kako podjetja danes izbirajo lokacije, kaj opredeljuje kakovost pisarniških prostorov v posthibridnem okolju in zakaj sodobna delovna okolja vse bolj ustvarjajo vrednost šele takrat, ko so vključena v širše večnamensko urbano okolje.

Z vidika najemnikov je Jana Petek, globalna vodja nepremičnin za Evropo, Bližnji vzhod in Afriko (MEA), Latinsko Ameriko in Kanado v Novartisu, poudarila, da morajo pisarne danes podpirati bistveno več kot zgolj osnovno funkcionalnost: »Pisarna ni več samo prostor, kjer ljudje sedijo. Vrednost ustvarja takrat, ko podpira strategijo podjetja, odraža način, kako ljudje dejansko delajo, in se lahko prilagaja spreminjajočim se poslovnim potrebam.« Po njenem mnenju morajo kakovostna delovna okolja »podpirati tudi sodelovanje, dobro počutje zaposlenih, trajnostne cilje in boljšo izkušnjo tako za zaposlene kot za stranke«.

Po mnenju Dóre Kenéz, članice uprave OTP Real Estate Fund Management, vrednost pisarniških stavb danes ni odvisna le od kakovosti same stavbe, temveč tudi od tega, kaj je na voljo v neposredni okolici: »Pisarne so vse pogosteje del povezanih večnamenskih mestnih območij, kjer stanovanja, trgovine, gostinstvo in druge storitve skupaj določajo kakovost in dolgoročno privlačnost lokacije. Ključno je razumeti, kako najemniki danes izbirajo lokacijo, kaj kakovost pomeni v operativnem in prostorskem smislu ter zakaj nekateri večnamenski razvojni projekti dolgoročno dosegajo bolj stabilne in odporne rezultate.«

Na podlagi izkušenj z velikimi regeneracijskimi projekti je Wasya Awori, direktor prodaje in razvoja hiš pri podjetju Riko, predstavil primer projekta Lakes by YOO v Združenem kraljestvu. Projekt je »ustvaril več kot 150 luksuznih domov in šel precej dlje od same gradnje hiš. Oživil je nekoč zanemarjen kamnolom in ga spremenil v živahno sosesko za družine. Obenem je ustvaril sodobno delovno okolje za več kot 120 zaposlenih in pokazal, kako lahko premišljeno oblikovanje prostora spodbuja tako skupnost kot produktivnost.«

Razprava je vključila tudi poglede Matica Kermavnarja, direktorja za Slovenijo pri CBRE, in Mateja Rigelnika, izvršnega direktorja družbe Equinox Real Estate, ki sta naslovila vse večjo potrebo Ljubljane po sodobnih pisarniških prostorih prvega razreda, vlogo prilagodljive ponovne uporabe obstoječih stavb ter vse večji pomen spremljevalnih storitev in uporabniške izkušnje pri določanju, katere lokacije ostajajo konkurenčne.

Posebna zahvala gre glavnemu partnerju dogodka – Emonika.

Fotografije z dogodka so na voljo na tej povezavi.
Foto: Borut Cvetko (Mediaspeed)