Posebna seja Tehnološkega sveta, ki je potekala 22. septembra 2025 v sodelovanju z univerzo Alma Mater Europaea, je obravnavala, kako se kibernetski kriminal razvija tako po obsegu kot po sofisticiranosti, pri čemer umetna inteligenca prevzema vse pomembnejšo vlogo. Strokovnjaka iz Slovenije in Združenega kraljestva sta na okrogli mizi, ki jo je moderiral dr. Matej Mertik, izredni profesor na Univerzi Alma Mater Europaea, delila najnovejše trende, tveganja in praktične ukrepe za krepitev odpornosti na področju kibernetske varnosti.

Sopredsedujoči sveta Gregor Kovačič (Zavarovalnica Triglav) je uvodoma poudaril, da se morajo organizacije nenehno prilagajati novim grožnjam, pri čemer pa je prav tako pomembna ozaveščenost zunaj meja podjetja. »Lahko izobražujemo svoje zaposlene, vendar je naša izpostavljenost odvisna tudi od tega, kako dobro stranke varujejo svojo identiteto in preprečujejo dostop kriminalcem do občutljivih podatkov,« je dejal.

Ivan Pridigar, okrožni državni tožilec na Specializiranem državnem tožilstvu RS, je poudaril razsežnost izziva, saj število primerov kibernetskega kriminala vsako leto naraste za 20–30 %. Opozoril je, kako umetna inteligenca olajša in naredi prevare prepričljivejše – od deepfake videoposnetkov do nujnih lažnih elektronskih sporočil, ki posnemajo direktorje podjetij. Posebej je izpostavil, da socialni inženiring še naprej povzroča hude finančne posledice podjetjem v Sloveniji. Poudaril je tudi, da je ključno vzpostaviti specializirano enoto za boj proti kibernetskemu kriminalu, saj se lahko le s takšno strukturo Slovenija učinkovito spopade z vedno večjo sofisticiranostjo in mednarodno razsežnostjo teh kaznivih dejanj.

Z vidika Združenega kraljestva je Daniel Garnham, vodilni britanski strokovnjak za kibernetsko varnost, izpostavil, da en uspešen napad pogosto vodi do naslednjega: britanska raziskava je pokazala, da so organizacije, ki so bile enkrat tarča napada, zelo verjetno napadene ponovno. Dodal je, da številna manjša podjetja zmotno mislijo, da so premajhna, da bi postala tarča, v resnici pa napadalci pogosto izkoristijo prav dobavne verige kot vstopno točko.

Čeprav obstajajo zavarovanja pred kibernetskimi grožnjami, je Garnham opozoril, da so ta za manjša podjetja pogosto finančno nedosegljiva, zato je preventiva najbolj praktičen pristop. Ob tem je poudaril, da izboljšave niso nujno drage: že osnovni koraki, kot sta dosledna uporaba močnejše avtentikacije in vgrajenih zaščit na standardnih napravah, lahko pomenijo pomembno razliko. Brez takšnih ukrepov lahko že en sam incident ogrozi delovanje podjetja, zmanjša obseg poslovanja ali povzroči trajno škodo ugledu.

Razprava je jasno pokazala, da kibernetske varnosti ne moremo več obravnavati kot nekaj neobveznega. Čeprav so na voljo stroškovno učinkovite rešitve, morajo organizacije zaščito obravnavati kot strateško prednostno nalogo. Seja se je zaključila z razpravo, ki je osvetlila dvojno vlogo umetne inteligence – kot grožnje in kot orodja obrambe – ter potrebo, da se izobraževanje, regulativa in poslovne prakse razvijajo skupaj z nastajajočimi tveganji.

Strateški partner