Konferenca: Kaj si lahko slovensko gospodarstvo obeta od novih zelenih finančnih in zavarovalnih mehanizmov?

Ljubljana, 22. marec 2024 – Sodelovanje s podjetji pri spodbujanju trajnosti v celotnem gospodarstvu in s tem usmerjanje kapitala v trajnostne naložbe opredeljujeta ključno vlogo finančnega sektorja pri spodbujanju zelenega prehoda.

Britansko-slovenska gospodarska zbornica je na konferenci o novih finančnih in zavarovalnih mehanizmih, ki so prilagojeni zahtevam ESG in bodo lahko olajšali zeleni prehod gospodarstva, zbrala širok krog strokovnjakov in finančnih specialistov ter uglednih predstavnikov gospodarstva iz Slovenije in Hrvaške, ki so svoja mnenja in poglede soočili s kolegi iz Združenega kraljestva.

Britanska veleposlanica v Sloveniji Tiffany Sadler je Sloveniji in Hrvaški izrazila podporo Združenega kraljestva, vodilnega na področju zelenih financ, pri razvoju novih finančnih orodij in ob tem izpostavila: »Zlasti v luči lanskih rekordnih poplav v zgodovini Slovenije, ki jih meteorologi povezujejo s podnebnimi spremembami, vidimo, kako te posledice vplivajo na gospodarstvo in finančni sektor. Zato moramo ukrepati hitro, da bi zmanjšali stroške in ublažili tveganja.«

»Podnebne spremembe in z njimi povezani dogodki vplivajo tudi na izpolnjevanje naših ključnih nalog zagotavljanja cenovne in finančne stabilnosti,« je uvodoma na konferenci dejal Boštjan Vasle, guverner Banke Slovenija in ob tem dodal: »V povezavi z našim mandatom za finančno stabilnost so banke s posojili in nakupi obveznic precej izpostavljene visokoogljičnim in drugim ranljivim podjetjem, zaradi česar so izpostavljene tranzicijskim tveganjem. Kot nadzorniki moramo banke spodbujati in usmerjati, da prepoznavajo in merijo tveganja povezana s podnebjem ter jih predvsem učinkovito upravljajo.«

S trditvijo, da podnebne spremembe močno vplivajo na cenovno in finančno stabilnost, se je strinjala tudi viceguvernerka Hrvaške narodne banke Sandra Švaljek in dodala: »Delež zelenih produktov v finančnih portfeljih je na hrvaškem trgu zelo majhen. Ne smemo se ukvarjati le z ustvarjanjem novih zelenih produktov, temveč tudi s povpraševanjem po njih. Osredotočiti se moramo na ozaveščenost strank in na to, da bodo vedele, kako pravzaprav lahko izkoristijo te finančne produkte.«

Finančni sektor ima pomembno vlogo pri spodbujanju zelenega prehoda, je pritrdil tudi Luka Vesnaver, predsednik Britansko-slovenske gospodarske zbornice in partner v Ion Advisory: »Finančni sektor je tisti, ki usmerja kapital v trajnostne naložbe, upravlja okoljska tveganja, zagovarja podporno okolje in sodeluje s podjetji pri spodbujanju trajnosti v celotnem gospodarstvu.«

O tem, da E v ESG standardih ne more delovati brez S in G, pa je bil kritičen Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB: »Ljudem ne morete pridigati, naj bodo zeleni, ko se dogajajo vojne in ljudje streljajo drug na drugega. Moje sanje so, da bi polovico tega, kar vlagamo v obrambo, vložili v zeleni prehod.« Mnenja je, da je »v bančnem sistemu v naši regiji veliko denarja, vendar primanjkuje projektov, ki bi zeleni prehod tudi implementirali«.

O potencialu zelenih finančnih produktov pa je Luke Davies iz Investicijske banke Barclays opozoril: »Zelene obveznice, zelena posojila, in skladi za naložbe z učinkom predstavljajo le vrh ledene gore v smislu instrumentov, ki so nam na voljo za usmerjanje pomembnega kapitala v trajnostne pobude. Ti produkti ne ponujajo le konkurenčnih donosov in profilov tveganja, temveč tudi zagotavljajo, da so investitorji del rešitve globalnih okoljskih vprašanj.«

Zanimanje za naložbe v trajnostno gospodarstvo je vse večje, je mnenja Maja Žgajnar, partnerka iz odvetniške pisarne CMS Reich-Rohrwig Hainz: »Podjetja, ki so vanj že vključena ali pa se vanj šele vključujejo, imajo prednost pri iskanju investitorjev ali financiranja. Podjetja, ki učinkovito upravljajo z viri, imajo višje donose in so v boljšem položaju kot konkurenti za ustvarjanje dolgoročnih rezultatov. Ta podjetja lahko izkoristijo svojo prednost, da pritegnejo več zanimanja za svoje delnice in dolžniške instrumente.«

Predsednik uprave Triglav Skladov Benjamin Jošar se je strinjal, da je »trajnost neločljivo povezana z upravljanjem premoženja,« in dodal, da se strateška usmeritev odraža v celotnem poslovanju in posledično tudi v produktni paleti družbe: »Trajnostne dejavnike smo integrirali v investicijski proces, večina naših skladov je že upravljanjih na način, da te vidike upoštevajo. Verjamemo, da je prihodnja blaginja celotne družbe odvisna od zelenega prehoda.«

Z raznoliko ponudbo zelenih produktov okoljskim zahtevam sledi tudi Zavarovalnica Triglav, je izpostavil direktor premoženjskih zavarovanj Peter Filip Jakopič: »Nudimo finančno varnost voznikom mikromobilnih prevoznih sredstev in električnih vozil ter nagrajujemo okolju prijazno vožnjo. Pri avtomobilskih škodah si prizadevamo za popravila namesto nadomestil z novimi deli. Lastnikom stanovanjskih hiš omogočamo zavarovanje sončnih elektrarn in kritje stroškov električne energije v primeru zastoja proizvodnje le-te. Za segmentacijo rizikov, kot so toča in viharji, pa uporabljamo lastno orodje, ki temelji na tehnologiji GIS, zaradi česar lahko ponudimo nižje premije za manj izpostavljene rizike.«

Fotografije z dogodka so na voljo tukaj.

Posebna zahvala gre glavnemu partnerju - NLB, partnerjem dogodka - Agenciji za zavarovalni nadzor, britanskemu veleposlaništvu v Ljubljani, Chapter Zero Slovenia, Triglav Skladom in Združenju bank Slovenije ter partnerjem panela: CMS Reich-Rohrwig Hainz in Zavarovalnici Triglav.


 

Konferenco so sestavljali 3 paneli. Na prvem panelu o inovativnih zelenih finančnih produktih so nastopili Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, Benjamin Jošar, predsednik uprave družbe Triglav Skladi, Luke Davies, direktor Skupine za trajnostno bančništvo pri Investicijski banki Barclays, Felicity Hall, vodja trajnostnih finančnih inovacij v City of London Corporation, Nikolina Kolarić, direktorica za trajnostni razvoj na Hrvatski poštanski banki, Maja Žgajnar, partner v odvetniški pisarni CMS Reich-Rohrwig Hainz, in Robert Bauchmüller, Centre of Excellence in Finance.

Na drugem panelu o vplivu zelenega prehoda na monetarno in naložbeno politiko so nastopili Tina Žumer, viceguvernerka Banke Slovenija, Sandra Švaljek, viceguvernerka Hrvaške narodne banke, Marjan Divjak, generalni direktor Direktorata za zakladništvo na Ministrstvu za finance in član nadzornega sveta SID banke, Tamara Perko, direktorica Hrvaškega združenja bank, Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije, Nina Seega, direktorica Centra za trajnostne finance na Inštitutu Cambridge za trajnostno voditeljstvo, in Simon Savšek, vodja ljubljanske pisarne Evropske investicijske banke.

Na tretjem panelu o zelenih zavarovalnih produktih so nastopili Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja, Ante Žigman, predsednik Hrvaške agencije za nadzor finančnih storitev, Marijana Jakovac, predsednica uprave Allianz Hrvatska, Peter Filip Jakopič, direktor premoženjskih zavarovanj na Zavarovalnici Triglav, Rebecca Deegan, direktorica za trajnostni razvoj pri Združenju britanskih zavarovalnic, in Gorazd Čibej, direktor Agencije za zavarovalni nadzor.

Dogodek je povezovala direktorica Britansko-slovenske gospodarske zbornice.

Zadnje novice