Maribor, 16. april 2026 – Kako obstoječe konkurenčne prednosti Štajerske pretvoriti v višjo dodano vrednost, okolje, ki zadržuje in privablja talente, ter jih učinkoviteje izkoristiti za privabljanje investicij, je bilo v ospredju Čaja z razlogom v Mariboru, ki ga je Britansko-slovenska gospodarska zbornica organizirala skupaj s SPIRIT Slovenija, Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport ter Mestno občino Maribor. Razprava je pokazala, da regiji ne primanjkuje potenciala, temveč predvsem usklajenega delovanja, jasne razvojne usmeritve in dolgoročnih investicij. Prihodnji razvoj bo odvisen od sposobnosti povezovanja gospodarstva, znanja in infrastrukture v celovit razvojni okvir, kar je dodatno ponazoril tudi posebni gost iz Združenega kraljestva s predstavitvijo Manchestra kot primera uspešne preobrazbe industrijskega mesta v sodobno, konkurenčno gospodarstvo.

Že uvodni nagovori so pokazali, da se razvojna zgodba regije vse bolj gradi na ambiciji, znanju in konkretnih projektih. Maribor, ki se danes vse bolj uveljavlja kot razvojno središče z dobro geostrateško lego in močno koncentracijo znanja, po besedah župana Aleksandra Saše Arsenoviča presega svojo tradicionalno podobo: »Maribor danes ni več industrijsko mesto, temveč vse bolj prepoznavno vozlišče priložnosti in inovacij,« in dodal, da »naš odgovor na beg možganov niso le besede, ampak konkretne priložnosti in sodobna infrastruktura, ki narekuje razvojni tempo Štajerske.«

Na širšo regijsko sliko je opozorila tudi Tamara Zajec Balažič, direktorica SPIRIT Slovenija, ki vidi prihodnost Štajerske v bolj usklajenem delovanju: »Štajerska je regija z velikim razvojnim potencialom, saj gre za eno najmočnejših industrijskih baz v Sloveniji, kjer več kot 30.000 podjetij ustvari preko 16 milijard evrov prihodkov. Vendar sam potencial ni dovolj.«  Ob tem je poudarila, da se regija sooča z izzivi na področju konkurenčnosti, kakovostnih delovnih mest ter zadrževanja znanja in mladih, zato bo za njen nadaljnji razvoj ključno usklajeno delovanje različnih deležnikov in zaključila, bo prav »sposobnost povezovanja različnih interesov v skupen razvojni okvir odločilna za njeno dolgoročno konkurenčnost.«

Mednarodno perspektivo je dopolnil Nigel Baker, odpravnik poslov na britanskem veleposlaništvu v Ljubljani, ki je opozoril na pomembne vzporednice z Manchestrom: »Maribor in Manchester imata različno zgodovino, vendar ju povezuje podobna industrijska preteklost.« Po njegovih besedah »dolgoročna gospodarska uspešnost temelji na diverzifikaciji, znanju ter sposobnosti prilagajanja« in ravno preobrazba Manchestra lahko ponudi pomembne usmeritve za regije, ki danes stojijo pred podobnimi izzivi.

Glavne gospodarske kazalnike je v nadaljevanju orisal Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije. Regija predstavlja pomemben del slovenskega gospodarstva, vendar jo zaznamujejo nekateri strukturni izzivi, kot so staranje prebivalstva, odliv kadrov in nižje investicije v raziskave in razvoj. Hkrati pa ima regija trdne temelje v obliki močne baze malih in srednje velikih podjetij ter dobre povezanosti s sosednjimi trgi, kar predstavlja pomembno izhodišče za nadaljnji razvoj.

Posebni gost iz Združenega kraljestva, Subrahmaniam Krishnan-Harihara iz Gospodarske zbornice v Manchestru, pa je z udeleženci delil zgodbo preobrazbe Manchestra iz industrijskega središča v sodobno, konkurenčno mesto. Ta preobrazba ni bila rezultat enkratnega ukrepa, temveč dolgoročnih in usklajenih odločitev. Med ključnimi razlogi za uspeh so bile investicije v urbano prenovo, razvoj poslovnih središč, infrastrukturo in javni promet ter krepitev lokalnega odločanja. Prav takšen celostni pristop, podprt z investicijami in jasnimi prioritetami, je omogočil, da je Manchester danes eno najhitreje rastočih gospodarstev v državi.

Sledila je panelna razprava, na kateri so se predstavniki gospodarstva osredotočili na vprašanje, kako obstoječe prednosti Štajerske pretvoriti v konkretne razvojne priložnosti, pri čemer so v ospredje postavili investicije, razvoj kadrov in vlogo povezovanja različnih deležnikov. Izkušnje iz prakse so pokazale, da so ključni izzivi dobro znani, večji poudarek pa mora biti na njihovem usklajenem reševanju.

V tem kontekstu je Sabina Župec Kranjc, članica uprave OTP banke, odgovorna za poslovanje z gospodarskimi družbami in finančnimi trgi, izpostavila pomen povezovanja gospodarstva, bank, univerz in lokalnega okolja za nadaljnji razvoj in privabljanje ter zadrževanje talentov: »Štajerska je lahko močna razvojna zgodba – če vlagamo v projekte in ljudi hkrati. V OTP banki smo tradicionalno v tej regiji doma ter ostajamo partner gospodarstvu in pomemben zaposlovalec, zlasti na področjih digitalizacije, podatkov in sodobnih bančnih znanj.«

Na izjemen potencial regije je opozorila tudi Ivana Vrviščar, članica poslovodstva Pošte Slovenije, ki vidi številne priložnosti na področju logistike, od goste cestne mreže in strateških železniških koridorjev do letališča. Ob tem je izpostavila, da ta infrastruktura danes še ni dovolj povezana v učinkovit in konkurenčen logistični sistem: »Kot gospodarski subjekt s sedežem v štajerski regiji, ki upravlja ključne logistične tokove, v tem jasno prepoznavamo priložnost za razvoj regijskega distribucijskega vozlišča širšega pomena.« Hkrati je opozorila, da regijo zaznamujejo izzivi nižje dodane vrednosti, odhajanja mladih, pomanjkanja kadrov ter neizkoriščenosti logistično-prometnih kapacitet, ki pa jih je mogoče s pravimi razvojnimi usmeritvami preoblikovati v konkurenčno prednost.

Odličen primer podjetja v regiji, ki lahko z odločnimi investicijami v tehnologijo in avtomatizacijo preide v višjo dodano vrednost, je Paloma. Ključno vlogo pri tem ima ravno prilagodljivost, je poudaril predsednik uprave Jernej Tovšak: »Kot proizvodno podjetje z dolgoletno tradicijo v regiji se Paloma nahaja v središču kompleksnih tržnih dinamik. Vprašanje energetske ranljivosti za nas ni le teoretično, temveč ključni operativni izziv, saj papirna industrija sodi med energetsko najbolj intenzivne panoge.« Ob tem je izpostavil, da njihov odgovor na razmere temelji na aktivnem pristopu: »V Palomi se ne zanašamo zgolj na pasivno čakanje na ugodnejše tržne pogoje, temveč izvajamo ključne strategije na področju energetske učinkovitosti ter diverzifikacije in trajnosti.«

Razprava je tako jasno pokazala, da ima Štajerska trdne temelje za nadaljnji razvoj, vendar bo njen uspeh odvisen predvsem od sposobnosti povezovanja, dolgoročnega razmišljanja in odločnosti pri izvedbi ključnih razvojnih ter infrastrukturnih projektov.

Med panelisti so bili tudi Žan Dapčevič, soustanovitelj in direktor Academie; Tadej Gosak, direktor Marles hiše; Tilen J. Heržič, direktor Špedicije TIM; Uroš Mlakar, direktor in lastnik Naturalica Foods; in Tomaž Orešič, podpredsednik in prokurist Resalte. Razpravo je povezoval Žiga Fišer z Britansko-slovenske gospodarse zbornice.

Posebna zahvala gre partnerjem dogodka, ki so podprli njegovo izvedbo: Štajerska gospodarska zbornica, OTP banka, Pošta Slovenije in Paloma.

Fotografije z dogodka so na voljo na tej povezavi.
Foto: MP Produkcija