Ljubljana, 12. september 2025 – Prihodnost trgovinskih odnosov med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo je bila v središču razprave Britansko-evropske poslovne konference, ki jo je organizirala Britansko-slovenska gospodarska zbornica v Hiši EU. Razprava je pokazala, da EU ostaja najbližji in najpomembnejši trgovinski partner Združenega kraljestva, pri čemer se v prihodnjem letu pričakuje nov sporazum, ki bo zmanjšal administrativne ovire pri trgovanju z agroživilskimi in rastlinskimi proizvodi, okrepil sodelovanje na področju obrambe in varnosti, razširil priložnosti za študente z vrnitvijo Združenega kraljestva v Erasmus+ ter zagotovil nov zagon za mednarodno menjavo in investicije.

Združeno kraljestvo, šesto največje gospodarstvo na svetu, predstavlja privlačen trg za slovenska podjetja. Skupna trgovina med Združenim kraljestvom in Slovenijo je leta 2024 prvič presegla milijardo evrov, pri čemer je izvoz iz Slovenije dosegel 860 milijonov evrov – dvakrat več v primerjavi z letom 2019. Hkrati so britanska podjetja v Sloveniji investirala 538 milijonov evrov, kar Združeno kraljestvo uvršča med deset največjih tujih investitorjev.

Konferenco je odprla Barbara Uranjek, direktorica Britansko-slovenske gospodarske zbornice, ki je poudarila, da vse večji slovenski izvoz v Združeno kraljestvo dokazuje moč in potencial bilateralnih odnosov: »Veseli smo priložnosti za dialog v tako pomembnem trenutku. Pričakovani sporazum med EU in Združenim kraljestvom ne pomeni le odpravljanja ovir, ampak ustvarja okvir za še globlje partnerstvo. Tako slovenska kot britanska podjetja bodo imela od tega številne koristi.«

V pričakovanju jesenskih pogajanj med Združenim kraljestvom in EU je William Bain, vodja oddelka za trgovinsko politiko na Združenju britanskih gospodarskih zbornic, poudaril, da bodo ta »prinesla ogromne koristi v smislu hitrejše, enostavnejše in cenejše trgovine med Slovenijo in Združenim kraljestvom. Odprava izvoznih zdravstvenih potrdil ter z njimi povezanih mejnih kontrol, stroškov in zamud bo ponovno spodbudila rast trgovine, zlasti na področju kmetijsko-živilskih in rastlinskih proizvodov.«

Uvodnemu delu je sledil pogovor o statusu in smeri sodelovanja med EU in Združenim kraljestvom. Britanska veleposlanica v Sloveniji, nj. eksc. Victoria Harrison, je ob tem izpostavila številne strateške priložnosti, ki se odpirajo v prihodnosti: »Združeno kraljestvo je močan in zanesljiv poslovni partner ter vodilno pri inovacijah. Strateško partnerstvo med EU in Združenim kraljestvom – z manj administrativnimi ovirami, poenostavljenimi carinskimi pregledi in sporazumom SPS – omogoča lažje trgovanje. Slovenska podjetja imajo številne razloge za investicije v Združeno kraljestvo. Naši industrijski strategiji za trgovino in obrambo spodbujata trajnostno rast, gradita dolgoročna partnerstva in postavljata obrambo kot gonilo blaginje. Evropa ostaja največji trg Združenega kraljestva, mi pa ustvarjamo priložnosti, zmanjšujemo ovire ter širimo zavedanje o podpori, ki pomaga podjetjem rasti.«

Skupne vrednote in interesi EU ter Združenega kraljestva omogočajo jasen okvir za sodelovanje, a zapletena birokracija ostaja velik izziv, pa je poudarila Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji: »Imamo močne temelje za poglabljanje sodelovanja na področjih, kot so trgovina, izobraževanje in varnost. Čeprav je smer jasna, bodo podrobnosti odvisne od razvoja mednarodnega konteksta.« Dodala je, da bo enako pomembno poenostaviti postopke in zmanjšati birokracijo, da se bodo te priložnosti sodelovanja dejansko uresničile.

Določene ovire v trgovini ostajajo in ravno zato je Slovenija ustanovila tudi ad hoc skupino za poenostavitve in odpravo ovir na notranjem trgu. Karla Pinter, generalna direktorica Direktorata za notranji trg na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, je pojasnila: »Skupaj s podjetji identificiramo ovire, ki jih najbolj prizadenejo, in te ugotovitve predstavljamo na ravni EU, kjer lahko vplivajo na zakonodajne razprave.« Takšen pristop od spodaj navzgor zagotavlja, da so izzivi podjetij slišani in ustrezno obravnavani.

Sledila je okrogla miza, ki jo je povezoval Žiga Fišer, višji svetovalec za trgovino na Britansko-slovenski gospodarski zbornici, na kateri so bile izpostavljene uspešne zgodbe slovenskih podjetij na britanskem trgu, pa tudi reforme, potrebne za nadaljnje izboljšanje privlačnosti Slovenije za tuje investicije.

Med slovenskimi podjetji, ki uspešno gradijo svojo prisotnost na britanskem trgu, zagotovo izstopa Trimo. Izvršna direktorica Nay Tawile je dejala: »Podružnica Trimo UK Ltd. je bila ustanovljena pred več kot 20 leti in danes ustvari 20 odstotkov mednarodnih prihodkov Skupine Trima, pri čemer je Združeno kraljestvo naš najpomembnejši tuji trg. Naš ad hoc pristop nam omogoča učinkovito premagovanje različnih izvoznih izzivov, vsekakor pa bi bili hvaležni uskladitve predpisov in skladnosti ter hitrejših procesov v dobavni verigi.«

Podobno izkušnjo je delil tudi Tomaž Gornik, lastnik in direktor Better, ki uspešno deluje v britanskem zdravstvenem sektorju: »Združeno kraljestvo predstavlja polovico našega poslovanja. Lokalna enota nam omogoča sodelovanje na javnih razpisih, hkrati pa preko britanske podružnice izvažamo tudi v države Commonwealtha pod ugodnejšimi pogoji kot prek EU.« Dodal je, da britanski trg v praksi deluje podobno kot katerikoli drug trg EU, saj se, ravno zaradi razlik med posameznimi javnimi zdravstvenimi sistemi, posebnosti ne zdijo pretirane.

Nasprotno pa je Vita Godec, direktorica Lenis Farmacevtika, izpostavila regulatorne izzive v farmacevtskem sektorju: »Bolniki morajo pogosto čakati na zdravila zaradi dolgotrajnih carinskih in upravnih postopkov. Regulatorno okolje je treba uskladiti in poenostaviti. Pred Brexitom je bil Evropski urad za zdravila v Londonu, sedaj pa je v Amsterdamu. Združeno kraljestvo ima svoja pravila, kar povzroča dodatno stopnjo kompleksnosti.«

Razprava se je dotaknila tudi poslovnega okolja v Sloveniji. Ksenija Purković, regijska direktorica AstraZeneca Slovenija, je poudarila rastočo vlogo Slovenije na področju zdravstva in ved o življenju: »Z močnimi univerzami, rastočim startup ekosistemom in zaupanja vrednim zdravstvenim sistemom ima država vse prave pogoje, da postane verodostojen partner v biotehnoloških inovacijah. V podjetju AstraZeneca ta napredek podpiramo z dolgoročnimi investicijami v ljudi, trajnostnimi praksami in izobraževanjem mladih, kot je naš program Young Health Program, ki je dosegel več kot 300.000 dijakov. Naša slovenska ekipa ima ključno vlogo v širšem balkanskem grozdu, saj uvaja zelene rešitve, kot je popolnoma elektrificiran vozni park in okoljske pobude, ki so jih kasneje prevzeli tudi v regiji. Verjamemo, da se bo inovacijski potencial Slovenije še naprej krepil, še posebej ob podpornih politikah, ki omogočajo hitrejši dostop do novih zdravil.«

Na temo regulativnega in davčnega okolja pa je Azra Begič Milanez, direktorica A Tax International, opozorila: »Nismo konkurenčni na področju davkov in socialne varnosti, kar predstavlja dodatno breme za delodajalce, smo pa močni pri davčnih olajšavah za raziskave in razvoj. Menim, da je Slovenija sicer konkurenčna, a moramo zmanjšati nekatera administrativna bremena. Na primer, številne države so že odpravile obvezne fiskalne zastopnike, in to bi se moralo zgoditi tudi v Sloveniji, saj ta zahteva predstavlja dodatne ovire za vstop britanskih podjetij na slovenski trg.«

Aleš Šifrer, direktor za kadre in transformacijo v Arriva Slovenija, pa je poudaril pomen bolj nemotenih postopkov na trgu dela za podporo tujim investicijam: »Zaposlovanje tujih delavcev ima več plasti – od urejanja potrebne dokumentacije do vključevanja delavcev v podjetje, pa tudi v lokalno skupnost. Poleg tega se težave pojavijo pri izvajanju zakonodaje, na primer, če je določeni uslužbenec na dopustu, vloga za ta čas ostane neobdelana. Zato moramo postopke poenostaviti in jih narediti prijaznejše do podjetij.«

Slovenija se sicer lahko pohvali z vrhunskimi kadri, kakovostnimi izdelki in visoko kakovostjo življenja, je izpostavila Nay Tawile (Trimo). Ob tem je opozorila, da mala in srednje velika podjetja pogosto zavira velika previdnost pred tveganji, kar omejuje njihov razvojni potencial. Po njenem mnenju bi lahko država z digitalizacijo procesov in poenostavitvijo upravnih postopkov pritegnila več investicij ter si zagotovila konkurenčno prednost – brez potrebe po spremembah zakonodaje. »Ne smemo dopustiti, da nas omejuje naša velikost ali predsodki. Če želimo postati globalni, moramo biti pripravljeni prevzeti dodatna tveganja in več razmišljati o tem, kako se lahko razširimo na mednarodne trge,« je zaključila.

Posebna zahvala gre partnerjem, ki so omogočili izvedbo konference: glavni partner – AstraZeneca Slovenia, partnerja – SPIRIT Slovenija in Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, in podpornik – Better.

Foto utrinki so na voljo na tej povezavi.