Ljubljana, 22. maj 2025 – Kako lahko Slovenija izkoristi svoj potencial in se uveljavi kot vodilna (evropska) država v biotehnologiji, kibernetski varnosti in vesolju? O tem je bila govora na konferenci Britansko-slovenske gospodarske zbornice z naslovom »Prihodnost tehnološkega razvoja v Sloveniji«. Minister dr. Igor Papič je poudaril pomen vlaganj v znanje in raziskovalno infrastrukturo, predstavniki ministrstev, podjetij in raziskovalnih ustanov pa so na treh tematskih panelih govorili o tem, kako ustvariti spodbudno okolje za prebojna podjetja in tehnološke talente. V ospredju so bili konkretni ukrepi – od podpornih shem in davčnih olajšav do mednarodnega povezovanja ter strateških usmeritev, ki lahko Sloveniji pomagajo postati privlačna destinacija za razvoj, naložbe in visoko specializirane kadre. Konferenca je pokazala, da imamo znanje, ideje in priložnosti – zdaj je ključno, da jih povežemo v usklajeno in ambiciozno zgodbo tehnološke prihodnosti.

Konferenco sta otvorila Luka Vesnaver, predsednik Britansko-slovenske gospodarske zbornice in Mart D. Buh, vodja poslovnega razvoja na zbornici, ki je povezoval celoten dogodek.

Uvodnim pozdravom je sledil pogovor z ministrom za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igorjem Papičem, ki je poudaril, da »preobrazba, ki temelji na inovacijah, je v središču ključnih strateških dokumentov Slovenije, vključno s Strategijo razvoja Slovenije 2030 in Znanstveno-raziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije 2030.« Spomnil je, da je Slovenija v zadnjih letih dosegla že precejšen napredek pri razvoju konkurenčnejšega in bolj povezanega raziskovalnega in inovacijskega ekosistema. »Ključni mejnik je bil začetek doslej največjega investicijskega cikla v raziskovalno infrastrukturo ter povečanje javnih in zasebnih naložb v raziskovalne programe, inovacijske ekosisteme in nacionalne tehnološke platforme. Ta vlada se zaveda pomena znanja, zato je znanosti, raziskavam in inovacijam namenila rekordna sredstva. Pred nastopom naše vlade je bilo v ta področja vloženih 354 milijonov evrov. Letos so se naložbe povečale na 674 milijonov evrov, za prihodnje leto pa je načrtovanih več kot 700 milijonov evrov,« je dejal. Razpravo z ministrom je povezoval Tomaž Bratož, vodja marketinga v PwC Slovenija.

Sledila je prva tematska razprava, ki se je osredotočila na razvoj ekosistema na področju biotehnologije in farmacije ter vlogi pobud, kot je Biotech Hills. »Biotehnologija pomembno prispeva k slovenskemu gospodarstvu, saj predstavlja vsaj 6 % BDP in več kot 30 % izvoza. Cilj zavoda Biotech Hills je združiti glavne deležnike in s podporo vlade ustvariti okvir, ki bo Sloveniji omogočil prepoznavnost na globalnem zemljevidu,« je pojasnil Boštjan Čeh, predsednik zavoda Biotech Hills in vodja poslovnega razvoja v Labeni. »V Sloveniji že zdaj obstajajo prebojne inovacije, vendar moramo okrepiti njihovo pretvorbo v oprijemljive poslovne priložnosti in hkrati zagotoviti, da ta zagonska in hitro rastoča podjetja ostanejo v Sloveniji. Začeti moramo uvajati privlačnejše spodbude in politike, ki bodo v državo pomagale pritegniti tudi kvalificirane talente,« je dodal.

Jernej Salecl, generalni direktor na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, je potrdil, da so na ministrstvu biotehnologijo in farmacijo prepoznali kot strateško pomembni panogi z izjemnim potencialom: »Cilj naših skupnih prizadevanj z Biotech Hills je, da Slovenija postane privlačna destinacija v Evropi za raziskave in razvoj, proizvodnjo in naložbe na tem področju. Z ukrepi kot so STEP Slovenija, SRIP Zdravje – medicina, tudi davčne olajšave za raziskave in razvoj ter spodbude v okviru Zakona o spodbujanju investicij že naslavljamo tudi ti dve področji.« Na ministrstvu so prepričani, da bodo »znotraj teh ukrepov lahko ustrezno podprli ambicijo Slovenije, da postane stičišče teh panog in destinacija za naložbe, proizvodnjo ter raziskave in razvoj na tem področju.«

V razpravi so sodelovali tudi dr. Mateja Kramer, globalna vodja inovacij v Tehničnih raziskavah in razvoju (TRD) v Novartisu v Sloveniji, dr. Enej Kuščer, direktor in soustanovitelj podjetja AciesBio ter direktor in soustanovitelj podjetja The NU, in dr. Robert Zorec, redni profesor na Inštitutu za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, Univerza v Ljubljani. Razpravo je povezovala Mateja Čotar, partnerka v podjetju CHR Partners.

V drugi razpravi na temo kibernetske varnosti in boja proti dezinformacijam v digitalni dobi je dr. Uroš Svete, direktor Urada Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost opozoril, da kibernetska varnost ni več zgolj vprašanje informacijske tehnologije, temveč strateška nuja: »Direktiva NIS2 in novi zakon o informacijski varnosti ZInfV-1 poudarjata pomen odpornosti. Kljub temu ima le peščica malih in srednjih podjetij formalno strategijo, večina pa v kibernetsko varnost vlaga manj kot 1 % prihodkov. Kibernetska varnost zahteva naložbe, izobraževanje ter sodelovanje med sektorji. Odpornost je skupna odgovornost države in gospodarstva.«

Razpravi se je pridružila tudi Vanja Lombar, glavna direktorica za zasebne in poslovne uporabnike v A1 Slovenija, ki kot del mednarodne mreže z več kot 200 varnostnimi inženirji nudi celovite varnostne rešitve za podjetja in tako neposredno prispeva k večji digitalni odpornosti slovenskega gospodarstva. Poudarila je, da kibernetska varnost ni več le vprašanje tehnologije: »V času, ko kibernetski napadi postajajo hitrejši, pametnejši in predvsem ciljani, žal ni več vprašanje ali, temveč kdaj bomo izpostavljeni varnostnemu incidentu. Če smo še pred kratkim govorili o kibernetski varnosti, danes – ob prihajajoči poplavi naprednih kibernetskih napadov – govorimo o kibernetski odpornosti. Torej ne gre za produkt ali tehnično rešitev, ampak za celovit pristop – kibernetska odpornost je preplet organizacijske varnostne kulture, tehnologij, načrtovanja, vadbe in načina vodenja.«

V vlogi končnega uporabnika kibernetskih storitev je na panelu nastopil Tine Pust, član uprave Zavarovalnice Vita, ki je opozoril, da pri kibernetski varnosti ne smemo pozabiti na človeški dejavnik. Poudaril je, da so stalne naložbe v izobraževanje zaposlenih bistvenega pomena za zagotavljanje njihove pripravljenosti na prepoznavanje in obvladovanje novih digitalnih groženj. Pridružil se nam je tudi poseben gost iz Združenega kraljestva, dr. Jacob Phillipps, odgovorna oseba za kibernetsko področje za Srednjo Evropo na ministrstvu Združenega kraljestva za zunanje zadeve, Commonwealth in razvoj, ki je potrdil, da je Združeno kraljestvo ena izmed najbolj digitalno naprednih držav na svetu. Predstavil je primer dobre prakse – britanski program Active Cyber Defence – ki prek javno-zasebnega sodelovanja ščiti javni sektor in kritično nacionalno infrastrukturo pred kibernetskimi grožnjami.

Na pomen medijske integritete in zaščite pred dezinformacijami pa je opozorila Stella Litou, izvršna direktorica Pro Plus Slovenija in RTL Hrvaška, dejala: »Vse bolj zapleteno digitalno okolje od nas zahteva, da zagotavljamo preverjene informacije in varujemo odpornost naših sistemov. Leta vlaganja v preiskovalno novinarstvo – kar se odraža v delu naše nagrajene ekipe Dejstev – so tesno prepletena s strogimi uredniškimi postopki. Tudi kibernetska varnost, tako kot novinarstvo, temelji na ljudeh: ozaveščenost, izobraževanje in sodelovanje so ključni za ohranjanje kredibilnosti in odpornosti.« Drugo razpravo je povezoval Jure Tepina, urednik 24ur.com.

Zadnja tematska razprava je bila posvečena razvoju vesoljskega sektorja v Sloveniji ter novim gospodarskim priložnostim, ki jih ta prinaša za domača podjetja. O pomenu nedavnega polnopravnega članstva Slovenije v Evropski vesoljski agenciji (ESA) in priložnostih, ki se ob tem odpirajo, je spregovorila mag. Suzana Papež Skubic, sekretarka v Slovenski vesoljski pisarni in delegatka Republike Slovenije v Odboru Evropske vesoljske agencije za mednarodne odnose: »Vstop Slovenije v ESA pomeni pomembno priznanje kakovosti slovenskega vesoljskega sektorja, predvsem pa priložnost za sodelovanje v številnih projektih v okviru ESA in širše.« Pri tem ključno vlogo vidi v »promociji slovenskega vesoljskega sektorja, povezovanju doma in z mednarodnimi partnerji, za prihodnost pa tudi navduševanje mladih za pridobivanje kompetenc na področjih, ki so relevantna tudi za vesoljsko industrijo.«

O vlogi podpornega okolja je govoril tudi dr. Zoran Vaupot, vodja Sektorja za spodbujanje internacionalizacije pri SPIRIT Slovenija. Poudaril je, da agencija v slovenskem vesoljskem sektorju vidi velik razvojni potencial ter podjetjem aktivno pomaga pri prodoru na mednarodne trge: »SPIRIT Slovenija spodbuja rast slovenskih podjetij v vesoljskem sektorju ter jim z raznolikimi aktivnostmi – od organizacije gospodarskih delegacij in nastopov na vodilnih mednarodnih dogodkih do priprave ciljno usmerjenih predstavitvenih gradiv – odpira vrata do globalnih priložnosti. S strateškim povezovanjem s ključnimi mednarodnimi akterji, kot so Airbus, THALES, SES in CNES, ter v tesnem sodelovanju z vesoljsko pisarno Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, SPIRIT Slovenija krepi inovativnost, prepoznavnost in konkurenčnost slovenskih podjetij v hitro rastočem vesoljskem gospodarstvu.«

Na zadnji okrogli mizi so sodelovali tudi predstavniki treh slovenskih podjetij, ki so dejavna v vesoljski industriji: Vid Selič, vodja aplikacijske skupine v Dewesoftu, dr. Dragi Kocev, direktor in soustanovitelj podjetja Bias Variance Labs, in Maja Brelih Lotrič, direktorica podjetja LOTRIČ Meroslovje. Razpravo je povezoval Jernej Pintar, direktor Tehnološkega parka Ljubljana.

Konferenco je sklenil strokovni pogovor, ki ga je povezoval Žiga Fišer iz Britansko-slovenske gospodarske zbornice. Pridružila se mu Adel Abusara, direktor za kibernetsko varnost in zasebnost v PwC Srbija in dr. Sašo Džeroski, znanstveni svetnik na Institutu Jožef Stefan, ki sta povzela ključne ugotovitve tega dne ter ponudila pogled na medsektorske izzive in priložnosti, ki jih prinašajo področja biotehnologije, kibernetske varnosti in vesolja.

Posebna zahvala gre partnerjem, ki so omogočili izvedbo konference: glavni partner – A1 Slovenija, partner – PwC Slovenija, in partnerja panela – SPIRIT Slovenija in Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.

Foto utrinki so na voljo na tej povezavi.