Tehnološki svet se je 22. oktobra 2025 sestal na A1 Slovenija, kjer smo se posvetili praktičnim primerom uporabe umetne inteligence. Člani so predstavili, kako se premikajo od teoretičnih razprav k merljivim poslovnim rezultatom, podprtih z ustreznim upravljanjem, močno strokovno podporo in kulturo nenehnega učenja. To je bila odlična priložnost za izmenjavo izkušenj članov in razmislek o tem, kako lahko umetna inteligenca smiselno podpira rast in razvoj organizacij.

Člane sveta je uvodoma pozdravila Vanja Lombar,  senior direktorica za poslovne in zasebne uporabnike v A1 Slovenija. Poudarila je, da podjetje ostaja v ospredju mobilnih tehnologij in digitalnih storitev, hkrati pa vse intenzivneje vlaga v napredne tehnološke rešitve ter raziskuje nove priložnosti rasti. Razkrila je, da je A1 prav tisti dan predstavil prvega glasovnega bota v Sloveniji, kar potrjuje njihovo zavezanost inovacijam. Dodala je, da uspeh ne temelji zgolj na umetni inteligenci, temveč enakovredno tudi na ljudeh, procesih in razumevanju, kako se z novimi tehnologijami spreminjajo delovni tokovi.

Sledila je predstavitev primerov dobrih praks. Uroš Meden, vodja področja podatkov in analitike v A1 Slovenija, je predstavil uporabo umetne inteligence in avtomatizacijo za izboljšanje izkušnje tako strank kot zaposlenih. Pojasnil je, da chatbot A1 zdaj obravnava že 24 odstotkov vseh stikov s strankami, kar uporabnikom omogoča tudi do osemkrat hitrejši dostop do informacij brez čakanja na svetovalca. Integracije z umetno inteligenco na spletni strani, kot so ocene izdelkov in videoposnetki, pomagajo zadržati uporabnike na strani in spodbuditi prodajo brez preusmerjanja drugam.

Avtomatizacija je poenostavila tudi notranje procese. "Ne gre samo za umetno inteligenco, gre tudi za avtomatizacijo," je poudaril Meden. Samodejno ustvarjene ponudbe so pospešile pripravo predlogov za več kot 50 odstotkov, kar prodajnim ekipam omogoča več časa za stranke in manj administracije. Med pomembnejšimi dosežki je tudi prva slovenska TV-reklama, ki združuje resnične posnetke in elemente generirane z umetno inteligenco. Meden je izpostavil, da ostaja stalno usposabljanje zaposlenih njihova prednostna naloga: "Uspešno uvajanje umetne inteligence ni enkraten projekt, temveč miselnost nenehnega razvoja."

Vladimir Nardin, direktor oddelka CRM v Zavarovalnici Triglav, je predstavil strukturiran pristop k implementaciji umetne inteligence prek celovitega okvira, ki obravnava upravljavske, varnostne in pravne vidike. Podrobneje je opisal Triglav Copilot, sistem, namenjen podpori agentom in strankam z avtomatizacijo. Med primeri je izpostavil ocenjevanje škod s pomočjo umetne inteligence: stranke lahko pošljejo fotografije poškodovanega vozila, algoritmi pa ocenijo škodo in predvidene stroške, kar pri manjših škodnih primerih zmanjša potrebo po fizičnem ogledu. "Preizkušamo modele, ki preverjajo verodostojnost prijavljene škode," je pojasnil. "Cilj je hitrejša obravnava zahtevkov brez vpliva na natančnost." Omenil je tudi koledar opravil, ki temelji na strojnem učenju in agentom pomaga učinkoviteje upravljati svoje delo znotraj Outlooka.

Samo Drnovšek, direktor komercialne platforme Better in sopredsedujoči svetu, je predstavil izzive in priložnosti uvajanja umetne inteligence v zdravstvenem sektorju, kjer občutljivost podatkov in stroga evropska regulativa (med drugim AI Act, GDPR in EHDS) predstavljata pomembne omejitve. "V zdravstvu ni prostora za napake," je opozoril in izpostavil vprašanja odgovornosti ter tveganja napačnih odločitev. Kljub temu je poudaril, da ima umetna inteligenca izjemen potencial za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti zdravstvenih storitev, od razbremenitve zdravnikov administrativnih nalog do zgodnjega odkrivanja bolezni ter preventivne obravnave s pomočjo napovednih analiz strukturiranih podatkov. Pojasnil je, da je jedro njihovega dela obdelava velikih količin zdravstvenih informacij, na podlagi katerih razvijajo hitrejše, varnejše in pametnejše rešitve, od podatkovnih procesov do končnih digitalnih aplikacij.